Zakaj ljudje zaničujejo-obsojajo druge?  Jim mečejo očitke na pladenj, jih ponižujejo,…?

Vam je kaj znan občutek, ko so vam rekli, da iz tebe pa nič ne bo, da si zguba,… in podobno, da ne hodim v detajle….

Zelo pogosto se tega poslužujejo starši nad svojimi otroki.

Zakaj?

Najprej, da jih s tem zastrašijo, izničijo in nato je tak otrok zelo lahko vodljiv. Tako dosežemo, da imamo svoj ego zadoščen in seveda popolni nadzor in vodljivost. To pomeni, da to kar se bomo mi izmislili, tako bo in nič drugače. In zastrašen in ponižan otrok nam bo seveda sledil.

Zakaj je še vedno tako zelo veliko pogajanj v vzgoji?

Če ne boš naredil tega, ne boš dobil tega in tega. Pa smo spet pri popolnem nadzoru in samozadostitvi. Torej, ko imamo popolen nadzor nad vsem smo ‘lažno’ mirni. Ker smo dosegli svoje in vse mora biti tako, kot smo si mi to zamislili.

Pa je to res?

Le kako se počutite resnično, ko imate vse pod nadzorom?

Resnica: še bolj obremenjeni. Ne zaupate sebi, ne zaupate življenju, vesolju. V sebi ste zelo nemočni in nebogljeni. V sebi ste tudi vi ta otrok, ki je bil nekoč sam obsojan, ponižan, zaničevan,… In sedaj ste vi na tisti strani, na kateri so bili prej drugi, ki so vas poniževali, vam očitali in vas obsojali.

Kako je to hecno, kako hitro prevzamemo vzorec vedenja, pa se tega sploh ne zavedamo. Zato spominjam vse tiste, ki ste na tej strani in obsojate, zaničujete, ponižujete,…dajte se malo zamisliti…

Kako pa je bilo vam, ko so vas drugi obsojali, zaničevali in poniževali?!

Kako ste se takrat počutili?  Kaj ste takrat začutili v sebi?

Občutki jeze, nemoči, žalosti naj prežene radost, veselje 🙂

Dajte se vrnit v svojo vlogo žrtve in začutite vse občutke in ozavestite, kako se pa sedaj počuti ta druga oseba, ki jo vi blatite in zaničujete, obsojate,?  Ni ravno prijetno, kajne?

Ste se kdaj vprašali, zakaj to počnete?

Kot smo že ugotovili, je res, prevzeli ste vzorec očeta ali mame. Pa gremo malce globlje. Zakaj pa sta to počela oče ali mama? Hja, verjetno sta tudi prevzela družinski vedenjski vzorec… Pa vendar…

Zakaj ljudje zaničujejo-obsojajo druge?  Jim mečejo očitke na pladenj, jih ponižujejo,…?

Prvi razlog je, da se nimajo radi, ker jih seveda nobeden ni naučil imeti se rad. Ker se počutijo v sebi nemočne in z obsojanjem, poniževanjem si pridobivajo zopet ‘lažno’ moč, ki kaj hitro mine, saj je plehka in hitro izpuhti. Dokler vse teče gladko v njihovem življenju, je vse v najlepšem redu. Ko pa pride občutek negotovosti in nemoči, a… takrat pa je potrebno nahranit svojega nebogljenega, ponižanega notranjega otroka in seveda zopet hitro obsodit koga, ga izničit in poteptat, da bo seveda nižje kot jaz. In takrat se zopet, žal na tak način, nahrani ranjen notranji otrok in pa seveda ego!

Zato je potrebno tega notranjega otroka pozdravit!!!

Potrebno mu je pokazati, kako se imeti rad. Potrebno mu je vzpostaviti zaupanje in vero v sebe. Potrebno mu je vzpostaviti pravo, zdravo samozavest, da bo vedel, da je vreden ‘zdravega’ življenja in ‘zdravih’ odnosov. Potrebno mu je dvigniti vrednost, da se bo počutil koristnega, vrednega ljubezni. Potrebno mu je vrniti tisto pravo notranjo moč, ki jo pridobivamo z vzpodbudami, ljubečo podporo, pozitivno naravnanostjo in predvsem močno ljubeznijo, ljubeznijo do sebe.

Če ne znamo ljubiti sebe, kako bomo vzpostavili ljubeč odnos do drugih.

Če ne znamo biti prijazni do sebe, kako bomo prijazni do drugih.

Če pa smo že kdaj prijazni do drugih, pa smo vedno pogojno z razlogom, da nekaj dosežemo ali dobimo. Kar pa zopet ni to prava pristna prijaznost, katera izhaja iz srca.

Zakaj ljudje zaničujejo-obsojajo druge? …

Sedaj smo ugotovili, da imamo zelo veliko dela na sebi.

Veliko nas je starejših generacij, ki smo bili vzgojeni v takem okolju, očitajočem, zaničujočem,… Pa nič zato, tudi naši starši niso znali bolje, ker jim tudi nobeden ni pokazal boljšega načina… Smo v obdobju močnega zavedanja in prav je, da to verigo družinskega vzorca prekinemo, se pozdravimo zavoljo naših otrok, da bodo tudi oni potem svoje otroke vzgajali v bolj prijaznem vedenjskem okolju, bolj ljubečem in razumevajočim ter vzpodbudnem vzdušju.

Pa vendar moramo najprej začeti pri sebi. Torej ozdraviti moramo svojega notranjega otroka. Mu dati vso to ljubezen, katere ni dobival v svojem otroštvu. Mu dati  tudi vse zaupanje in vero v njega-sebe, da se bo naučil zaupati najprej v sebe in potem v celotno življenje. Čaka nas kar zanimiv izziv in trdno, vztrajno delo na sebi. Ampak se splača. Za boljši jutri, za boljši prihodnji svet.

Pomiriti svojega notranjega otroka v sebi…

…in mu ljubeče povedati, da je vreden ljubezni, da je vreden spoštovanja, da je cenjen in zaupanja vreden. To je proces, ki se ne zgodi čez noč. Če smo živeli v tako negativno nabitem otroštvu toliko in toliko let… Potem bomo rabili tudi kar nekaj časa, da bomo pomirili svojega notranjega otroka v sebi. Ampak z vztrajnostjo se vse da. Sploh, ko imaš cilj, da zaživiš svobodno, brez obsojanj in brez očitkov. Uf, koliko bremen manj v življenju in koliko prostora več za ustvarjanje in kreacijo. 🙂

Sedaj pa kar horuk na delo.

Ko se naslednjič ujamete, da nekoga obsojate ali da obsojate sebe-nisem dovolj dober-a,… takoj nehajte in preusmerite misli na pozitivno plat.

Takoj se spomnite, kako ste se vi počutili, ko ste bili obsojani ali zaničevani!  Ni najlepši občutek, kajne? 

Zakaj bi ga želeli potem predajati naprej? Zato, da bi se vi počutili boljše?!

Pa se vam zdi, da vam dolgoročno to prinaša notranji mir in zadovoljstvo v vas?

Ali še bolj padate in zadajate še več poniževanj in obsojan okolici?

Tako se vrtite vedno bolj v negativnih energijah, katere se seveda sploh ne zavedate in zato še bolj padate in s tem vam pada tudi vaša energija. Tako ste z leti vedno bolj in bolj nezadovoljni s samim seboj, s svojim življenjem. Zato potrebujete še več obsojanj in poniževanj, da dobite to lažno moč nad drugimi, ki pa je zopet zelo kratka in krog se ponavlja v nedogled, če nekaj ne naredimo. Tako trpite vi, ki zaničujete in obsojate in tudi tisti na drugi strani, kateri so obsojani in ponižani.

Zakaj ljudje zaničujejo-obsojajo druge?…

Začaran krog se nadaljuje…

Pa vendar se zavedajte še ene stvari. Če obsojate in ponižujete ljudi okoli sebe, ste po drugi strani tudi vi obsojani in ponižani. Jaz tebi ti meni. In energije se ujemajo na isti valovni dolžini. Zato boste obsojali in poniževali tako dolgo, dokler se boste vi obsojali in poniževali, samega sebe. Tako boste to tudi zrcalili na druge in boste avtomatsko tudi vi obsojeni in ponižani. In krog se zaključi. Če želimo ven iz tega začaranega kroga, moramo nekaj spremeniti.

Spremeniti moramo odnos do sebe!

Pozdraviti tistega prizadetega notranjega otroka v sebi! Nato pa načrtno delati na svojem odnosu do drugih, ki naj bo seveda brez obsojanj in poniževanj. Bolj prijazen in polen ljubezni ter ljubečega razumevanja. Ampak, kot sem že nekajkrat omenila, najprej moramo spremeniti odnos do sebe. Do sebe moramo biti prijazni, do sebe moramo biti ljubeči in razumljivi,…

Tako da, kar zavihajmo rokave in horuk v našo podzavest.

Tam se dogaja marsikaj, česa se mi sploh ne zavedamo in delujemo popolnoma avtomatsko, nezavedno. Zato je super, da začnemo delati na sebi. Da začnemo luščiti svojo preteklost, se pomiriti z njo in jo spustiti. Ko se bomo osvobodili svoje preteklosti, katera nas bremeni, bomo lahko zaživeli v sedanjosti. V tem danem trenutku. TUKAJ IN ZDAJ.

Dokler, pa bomo podoživljali preteklost, dokler bomo podoživljali tistega ponižanega notranjega otroka, polnega neskončnih obsojanj,… se bomo vrteli v začaranem krogu brez konca. Ponavljali bomo vedno iste besede in kretnje. Občutili bomo vedno iste občutke in čustva, katera nam bodo nižala energijo in tako našo ustvarjalnost in kreativo.

Zakaj ljudje zaničujejo-obsojajo druge?…

Izziv ali naša življenjska lekcija?

Hja in to je tudi ena izmed naših lekcij, katero smo prišli izkusit in upam, da odkljukat oziroma razrešit. Drugače se kar pripravite, da se boste zelo podobno vrteli naprej tudi v naslednjem življenju. Tako pač je. 

Kar ne uspemo razrešit v tem življenju, prenesemo v naslednjega.

Tako se začaran krog vrti naprej in naprej.

Odločitev je pa vaša.

Ali boste razrešili svoje začarane kroge že v tem življenju?

Ali pa boste bežali od samega sebe in se tako vrteli v začaranih krogih iz življenja v življenje?

Odločite se sami. Jaz sem mnenja, da se je vredno vsaj potruditi. Če nam ne gre najbolje od rok, poiščimo osebno pomoč. Več glav več ve, pravijo. In če imaš pri svojem delu pomoč in vzpodbudo ter motivacijo, ti sigurno uspe. Tako si ‘prišparaš’ marsikateri ne ravno ugoden izziv, katerega lahko ponavljaš, dokler ga ne razrešiš.

Bolje razrešiti čimprej, sploh še v sedanjem življenju, kot pa ponavljati v naslednjem življenju ‘jovo na novo’ !

Želim vam vse dobro, upam, da sem vam malo odprla pogled na notranje dogajanje omenjene teme in da boste lažje razumeli obe plati.

In seveda, da boste tudi kaj naredili v smeri, da bo vam boljše. Če bo vam boljše, bo tudi okolica okoli vas boljše.

Tako bomo vsi skupaj veliko bolj zadovoljni drug z drugim in tudi s samim seboj.

Če bi se želeli poglobiti v podzavest imam za vas super tehniko od ACCESS CONSCIOUSNESS™ in to je ACCESS BARS ® tretma, kjer se s pomočjo energije delajo mali premiki v podzavesti in kasneje v zavestnih dejanjih. Več si lahko preberete na klik klik TUKAJ.